MOŽGANSKA KAP IN MOŽGANSKA KRVAVITEV – OSNOVE

Možganska kap (apopleksija cerebri) je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu. Njen vzrok je bodisi zamašena bodisi počena žila v možganih. V prvem primeru – pri ishemičnem infarktu – pride do pomanjkljivega prekrvavljenja dela možganov; v drugem primeru, pri možganski krvavitvi, se kri nabira v možganih ali neposredno ob njih. Približno 80% vseh možganskih kapi je posledica pomanjkljivega prekrvavljenja. Teoretično lahko možganska kap prizadene vsakogar – od otroka do starejšega človeka.

SIMPTOMI MOŽGANSKE KAP

Pogosti simptomi in posledice

Hemipareza / hemiplegija: Ohromelost ali šibkost na eni strani telesa – prizadeta sta roka in noga na isti strani.

Jezikovne motnje (afazija): Težave pri govorjenju, razumevanju, branju ali pisanju – odvisno od prizadetega dela možganov.

Spastika in mišična togost: Povečana mišična napetost lahko povzroči togost, omejeno gibljivost in bolečine.

Omejena fina motorika: Težave pri usmerjeni uporabi rok, npr. pri prijemanju, prehranjevanju ali pisanju.

Motnje vida: Motnje vida na eni ali obeh očeh, dvojni vid ali izguba dela vidnega polja.

Težave pri požiranju in dihanju: Ohromelost požiralnih mišic, težave z dihanjem, šumenje v ušesih, slabost.

Kognitivne motnje: Motnje v mišljenju, koncentraciji, spominu in orientaciji.

Vzroki za možgansko kap in možgansko krvavitev

Išemični infarkt (~80%): Krvni strdek ali arterioskleroza zamaši možgansko žilo


Krvavitev v možganih (~20%): Prelom krvne žile zaradi visokega krvnega tlaka ali žilne malformacije


Dejavniki tveganja: Visok krvni tlak, motnje v presnovi maščob, sladkorna bolezen, kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, prekomerna telesna teža, alkohol


Genetska predispozicija: Znano je, da se možganske kapi pogosto pojavljajo v družini


Prizadeti so tudi otroci in mladostniki: V Evropi vsako leto več tisoč otrok utrpi možgansko kap – mnogi primeri ostanejo neprepoznani.

 

 

Blog

Padci so po možganski kapi eno največjih tveganj v vsakdanjem življenju. Negotova hoja, slabo ravnotežje, upočasnjeni zaščitni refleksi – te posledice omejujejo samostojnost... Preberi več
Polovična ohromelost po možganski kapi – tako imenovana hemipareza ali hemiplegija – spada med najpogostejše in najbolj resne posledice. Roka in dlan... Preberi več
Otrpli prsti, napeta roka, noga, ki se pri hoji vleče po tleh – spastika po možganski kapi prizadene približno 30 do 40 odstotkov vseh... Preberi več

NOVE MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA S TERAPIJO GIGER MD®

Če pride do možganske kapi, je nemudoma začeti z intenzivno terapijo GIGER® MD®, da bi v čim večji meri ponovno pridobili izgubljene nevrološke funkcije. Terapija GIGER® MD® predstavlja učinkovito možnost za obvladovanje vseh tipičnih posledic možganske kapi. Z njeno pomočjo je dokazano mogoče znatno izboljšane motorične, jezikovne in vegetativne sposobnosti prizadetih oseb in se preprečijo posledične škode.

To pomeni tudi, da so nekateri bolniki ponovno pridobili sposobnost hoje ali jo bistveno izboljšali. Tudi v težkih primerih terapija GIGER® MD® prinaša novo upanje. Njena učinkovitost je dokazana v številnih medicinskih študijah. Osnova terapije je medicinski pripomoček GIGER® MD®: bolnik leži na hrbtu, medtem ko se roke, noge in trup vadijo z vodeno, usklajeno gibanjem. Zaradi vodoravnega položaja se hrbtenica razbremeni lastne teže in se takoj sprosti.

Poškodovani centralni živčni sistem se lahko z rednim, usklajenim treningom delno reorganizira. Izgubljene povezave med možgani in mišicami se postopoma nadomestijo z novimi nevronskimi povezavami – proces, ki ga znanost imenuje nevralna plastičnost in predstavlja temelj vsakega uspeha terapije pri možganski kapi.

 

Pogosto zastavljena vprašanja:

Posledice možganske kapi niso vedno popolnoma odpravljive – vendar pa možgani razpolagajo z izjemno plastičnostjo. Terapije, kot je terapija GIGER® MD®, lahko znatno izboljšajo motorične sposobnosti, govorne funkcije, vegetativne funkcije in kakovost življenja. Čim prej in intenzivneje se začne z zdravljenjem, tem boljši so rezultati.

Možganska kap nastane zaradi zapore žile (ishemični infarkt, ~80%) ali možganske krvavitve (~20%). Dejavniki tveganja so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, motnje maščobnega metabolizma, kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, prekomerna telesna teža in dedna nagnjenost.

Poškodba možganov sama po sebi ne napreduje, vendar se lahko posledice – kot so spastičnost, izguba mišične mase ali kognitivne omejitve – brez ciljno usmerjene terapije poslabšajo. Redna terapija GIGER® MD® temu procesu aktivno nasprotuje.

Simptomi segajo od ohromelosti ene strani telesa (hemipareza/hemiplegija) prek motenj govora in govornih motenj (afazija), izgubo vida in vrtoglavico do motenj pri požiranju, spastičnosti, motenj delovanja mehurja in črevesja ter kognitivnih motenj, kot so težave s spominom in koncentracijo.

Možganska kap lahko znatno omeji samostojnost. Redna terapija pomaga pri ponovnem pridobivanju gibljivosti, zmanjševanju bolečin in postopnem spodbujanju samostojnosti v vsakdanjem življenju. Cilj terapije GIGER® MD® je čim bolj razviti individualne sposobnosti in prizadetim omogočiti ponovno vključitev v poklicno in zasebno življenje.